14 Ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta raztrgala svoja oblačila, skočila med množico 15 in vzkliknila: »Ljudje, zakaj to delate? Tudi mi smo le ljudje, podobni vam. Prinašava vam dobro novico, da se obrnete od teh praznih malikov k živemu Bogu, ki je naredil nebo, zemljo in morje in vse, kar je v njih. 16 V prejšnjih rodovih je dopustil, da so vsi narodi hodili po svojih poteh. 17 Vendar ni pustil, da bi bilo brez pričevanja o njem: delal je dobro, vam z neba dajal dež in rodovitne čase ter vam srca napolnjeval s hrano in veseljem.« 18 S temi besedami sta komaj zadržala množice, da jima niso hoteli darovati žrtev.
