2 In faraon se je razjezil na svoja dva uradnika, na glavnega točaja in na glavnega peka. 3 Dal ju je v ječo v hiši poveljnika straže, v zapor, na kraj, kjer je bil zaprt Jožef. 4 Poveljevalec straže je Jožefu zaupal skrb zanje in on jima je stregel. Tako sta bila nekaj časa v ječi. 5 Oba sta isto noč sanjala sanje, vsak svoje, in vsakega so sanje nekaj pomenile: točaj in pek egiptovskega kralja, ki sta bila zaprta v ječi. 6 Zjutraj je Jožef prišel k njima, ju pogledal in videl, da sta žalostna. 7 Vprašal je faraonova uradnika, ki sta bila z njim v ječi v hiši njegovega gospodarja: »Zakaj sta danes videti tako žalostna?« 8 Rekla sta mu: »Sanjala sva sanje in ni nikogar, ki bi jih razložil.« Jožef jima je rekel: »Ali razlage sanj ne pripadajo Bogu? Povejta mi jih, prosim.«
