Filozofija se začne s Sokratom, grškim filozofom (469–399 pr. n. št.), ki se je posvetil preučevanju samega sebe in drugih. Po Sokratu, če si filozof, potem nimaš modrosti. Si med nevednostjo in modrostjo; si ljubitelj modrosti. Nisi ošaben, ker nisi zadovoljen sam s seboj in veš, da ne veš. Po drugi strani pa tudi nisi moder, saj modrost nenehno raziskuješ. Kot filozof se zavedaš človeške omejenosti, to je omejenosti znanja. Tvoja dejavnost lahko povzroči sovražnost javnosti, saj imajo ljudje navado verjeti, da so modri, čeprav niso. Ljudje želijo biti strokovnjaki za nekaj in imeti neko znanje. Nočejo priznati, da je človeško znanje vedno znanje z omejitvami. Zato je filozof nekaj posebnega, saj sistematično preučuje in raziskuje meje človeškega znanja. Filozof tako naredi revolucijo v razumevanju modrosti.
