Bertrand Russell (1872–1970) je bil britanski filozof, logik in družbeni kritik, ki je leta 1950 prejel Nobelovo nagrado za književnost za svoje humanitarne ideale in svobodo mišljenja. Russlla skupaj z G. E. Moorom štejejo tudi za enega od utemeljiteljev analitične filozofije. Izraz »analitična filozofija« se lahko nanaša na slog filozofije, ki ga označuje analiza logične oblike filozofskih trditev. Tu naj bi bila logična razjasnitev filozofskih misli skladna z uspehi moderne znanosti.
O obstoju Boga (debata Russell vs. Copleston).
1) Russell zagovarja agnostično stališče. Želi si zadržati sodbo o obstoju Boga. Copleston, jezuit in filozof, trdi, da Bog obstaja, in predlaga kozmološki argument iz možnosti in nujnosti. Njegova bolj preprosta različica, argument iz učinkovitega vzroka, je zgrajena takole. Vsak dogodek ima vzrok, ki je sam po sebi dogodek in ima svoj vzrok. Neskončen niz vzrokov je nesmiseln, zato mora obstajati prvi vzrok, ki je vzrok samemu sebi. To je Bog.
Russell ne vidi nikakršnega razloga, da bi predpostavili, da ima celota kakršen koli vzrok. Njegova ponazoritev te zmote je naslednja. Vsak človek, ki obstaja, ima mater, vendar iz tega ne sledi, da mora imeti človeški rod mater. To je drugačna logična raven. Svet je preprosto tu.
2) Copleston vztraja pri zagovoru obstoja prvega vzroka. Trdi, da znanost ne bi mogla obstajati, če svet ne bi imel vzrokov. Znanost predpostavlja, da v naravi vlada red in da je razumljiva. Sicer ne bi iskala vzrokov pri raziskovanju narave. Russell v odgovoru pravi, da znanstveniki ne predpostavljajo nujno, da so vzroki povsod. Le opazujejo vzročne povezave med stvarmi.
3) Copleston brani idejo Božjega obstoja tudi z vidika moralnega ideala. Dokler imamo razumevanje idealnega moralnega reda, moramo priznati, da idejo »morati« posreduje Bog. Russell pa poudari, da so zakonodajalci za človeka vedno bili starši, učitelji ali podobne osebe. Zunanje moralne vrednote, pravila ali prepovedi lahko preprosto razložimo z okoljem in vzgojo.
Zato je Russellovo stališče, da je že samo vprašanje o vzroku sveta nelegitimno, saj moramo najprej jasno določiti logične in smiselne lastnosti Boga.
