Platon (427–348 pr. n. št.) in Aristotel (384–322 pr. n. št.), oba Grka, veljata za največja filozofa vseh časov. Njuna dela se še danes z velikim zanimanjem preučujejo, saj sta za mnoga stoletja naprej oblikovala širok spekter filozofskih področij.
O resnici:
Za Platona je svet podoben votlini, v kateri ljudje ne zaznavajo prave podobe resničnosti, ampak le sence predmetov, ki padajo na steno votline. Zato se ne moremo zanašati na svoja čutila, če želimo razumeti Resnico stvari samo z opazovanjem naravnega sveta. Tako kot pri osnovnih načelih matematičnih dokazov prave oblike naravnih stvari obstajajo v našem umu. Resnična podoba resničnosti je torej nekaj, o čemer razmišljamo, nečesa, kar opazujemo, in samo filozof lahko pride do razumevanja resnice stvari.
Za razliko od Platona je Aristotel verjel, da so čutila potrebna, da bi pravilno določili resničnost naravnega sveta. Sistematično opazovanje in preučevanje narave v povezavi z logiko je pot do Resnice. Takšen način opazovanja danes imenujemo »znanost«.
